Travinje in suša

  • Suša dolgoročno prizadene rastline ruše veliko manj, kot pa napačno gospodarjenje v suši.
  • Suša bo najmanj prizadela s hranili dobro in harmonično preskrbljeno rušo. Pri gnojenju travinja je treba posebno pozornost nameniti fosforju, ki ugodno vpliva na razvoj koreninskega sistema. Dobro razvite korenine so namreč eden od pogojev za uspevanje rastlin v sušnem okolju.
  • Žal v Sloveniji ugotavljamo, da so tla na travinju večinoma premalo preskrbljena prav s fosforjem.
  • Gnojenje v hudi suši ni smiselno, saj bodo gnojila, tako organska kot mineralna, večinoma ostala na površini tal ali celo na rastlinah. Predvsem dušik bo izhlapeval v ozračje, ostanki gnojil (tudi razredčene gnojevke) bodo ob zelo vročem vremenu negativno vplivali na rastline (ožigi).
  • Ruša na pašniku mora biti že pred pojavom suše v dobrem stanju. Zato moramo ob pravilnem gnojenju upoštevati optimalno obremenitev pašnika in optimalno višino ruše ob paši.
  • Pri pašni reji živali, je treba v suši zagotoviti zadostno število čredink oziroma dovolj površine pašnika, da v času zelo omejene rasti rastlin še lahko nakrmimo obstoječo čredo.
  • Zadrževanje živali na pašniku, ko jim ta ne more več nuditi dovolj krme, negativno vpliva na regeneracijo ruše. V suši pa je negativen vpliv še povečan.
  • Živali ne smejo ruše preveč popasti, saj je s tem tudi ob ugodnih rastnih razmerah ogroženo njeno obnavljanje, še posebej v suši.
  • Za košnjo travnika v suši morajo biti rezila kosilnice zelo oštra, da bo rana na rastlini po košnji čim manjša. V ekstremni suši počakamo z košnjo do zanesljive napovedi padavin.
  • Za daljša obdobja sušnega vremena je treba imeti na zalogi pridelano krmo.
  • Zaradi pogostejšega pojavljanja suše v zadnjih letih so se mnoge naše kmetije že preusmerile v pridelovanje kakovostne krme na zalogo – siliranje, baliranje...